Skrivnost grofice Barbare Belle

Roman Skrivnost grofice Barbare Belle je splet zgodovine, legende, ljubezni in moje domišljije. Zgodba se dogaja v začetku 16. stoletja, ko deželo Kranjsko pretresajo turški vpadi in kmečki upori. Leta 1515 se zgodi veliki vseslovenski kmečki upor. Kmetje zavzamejo in požgejo številne gradove, med drugimi tudi grad na Raki. Raškega gospoda skupaj z družino oblečejo v kmečka oblačila in odženejo delat na polje. Kasneje so družino zaprli v jamo Pekel, od koder so jo po obvestilu krajanke z Ardra rešili gospodje Rajhenburški. Omenjeno krajanko so kmetje zaradi maščevanja kasneje ubili. 
Grofica na gradu postane Barbara Bella. Nekoliko zaradi njenega priimka pa tudi zaradi privlačnosti zgodbe sem grofico označila kot mlado gospodično precej privlačne zunanjosti. Med prebivalci še danes kroži legenda, po kateri naj bi omenjena grofica ukazala neposlušne kmete bičati. V ta namen so poleg grajskih gospodarskih poslopij postavili sramotilni steber ali pranger, ki še danes stoji. Ista grofica naj bi zaradi naklonjenosti do svobodnjaka z Ardra osvobodila vse tamkajšnje prebivalce, zato jih še danes ljudje iz okolice kličejo Pesjajnarji. 
V zgodbi je omenjen vitez Marko iz Klisa, ki je od hrvaškega bana uspešno pridobil pomoč v boju proti Turkom in si s tem prislužil precejšnjo naklonjenost deželnih stanov. Domnevajo, da sta vitez Marko iz Klisa in pesjan Marko, ki naj bi družine upornih kmetov prodajal v Dalmacijo, ista oseba. Dokazov za to ni. Njegova povezava z grofico Barbaro Bello je plod moje domišljije. V okolici Krškega, v smeri proti Brestanici (Rajhenburgu), se nahaja hrib Grmada, na katerem so v zgodovini sežigali domnevne čarovnice. V grajski kleti raškega gradu je še danes mučilni stol, ki je omenjen v knjigi. Povezavo med Grmado, omenjenim stolom in grofico Barbaro Bello sem si izmislila. 
Kmečki upor, ki je izbruhnil leta 1515, je vitez Herberstein s svojo vojsko zadušil. S premaganimi kmeti je krvavo obračunal. Voditelje je obglavil ali jih nataknil na kol. Ostali uporniki, v nekaterih gospostvih celo vsi podložniki, so bili prisiljeni plačevati dodatni davek, imenovan puntarski pfenig.
Gabriel Ortenburški in Filip Žovneški sta izmišljeni osebi.