STeboj je moje breme lažje
POVZETEK:
Mia je lepo in prikupno dekle v poznih dvajsetih letih. Za seboj ima nekaj bolj ali manj kratkotrajnih ljubezenskih zvez, ki so se končale z razočaranjem.
Po sicer uspešno končanem študiju na Visoki turistični šoli v Portorožu se uspe zaposliti le kot natakarica v podeželjskem gostišču. To je dovolj, da se njene sanje o polnem in uspešnem življenju razblinijo.
Molitve njene matere in pisma srednješolske prijateljice, ki jih po naključju najde na podstrešju, ji zopet prižgejo zeleno luč na poti k zaupanju vase in v življenje.
S prijateljico Tamaro se odselita v mesto in Mia si poišče službo receptorke v urejenem hotelu. Tu pa se njene resnične težave šele pričnejo. Zaradi privlačne zunanjosti in prikupnosti si kmalu nakoplje sovraštvo in ljubosumje sodelavk, ki za doseganje svojih ciljev ne izbirajo sredstev. Ko se v hotelu pojavi privlačen tujec, ki se v Mio zaljubi, le-ta postane tarča zahrbtnih spletk, mobinga in celo spolnega nasilja na delovnem mestu. Dogajanje se dodatno zaplete z domnevnimi uroki in zlom v vsej njegovi razsežnosti. Kot protiutež se za nepremagljivo izkažeta moč vere in zaupanja.
ZAKAJ MENIM, DA JE KNJIGO VREDNO PREBRATI?
Kljub temu, da gre za lahkotno ljubezensko zgodbo, lahko v njej vedno znova odkrivamo pomen vere, zaupanja in ljubezni.
Svet okoli nas je takšen, kakršnega smo sami pripravljeni videti. Če vidimo lepoto in ljubezen, nas bo le ta resnično obkrožala in bogatila. V kolikor pa verjamemo v hinavščino, ljubosumje in koristoljubje, kmalu za nas postanejo resničnost.
Ker gre za lahkotno branje, ki človeka sprosti, hkrati pa za knjigo, ki vrača vero v dobro in zaupanje, da nismo sami, da nam je pomoč vedno pri roki, le prositi moramo zanjo, verjamem, da je knjigo vredno prebrati.
PREDGOVOR
Pričujoča zgodba temelji na predpostavki, da sta za polno in srečno življenje potrebna ljubezen in zaupanje. Ljubezen do vsakogar in vsega, kar nas obkroža. V življenju imamo dve veliki izbiri. Na življenje lahko gledamo s strahom ali z zaupanjem. Kadar naša dejanja izvirajo iz strahu, zapademo v težave in strah jih vedno znova poglobi.
Potrebno je zaupati, da nas življenje pelje po pravi poti, da se ni potrebno v strahu pred jutrijšnjim dnem nenehno boriti zase in imeti na vsak način vse pod nadzorom. Življenja ne moremo nadzirati, lahko mu le zaupamo. Seveda to ne sme postati izgovor za lastno nedejavnost in lenobo.
Svet okoli nas je takšen, kakršnega smo sami pripravljeni videti. Če vidimo lepoto in ljubezen, nas bo le-ta resnično obkrožala in bogatila. V kolikor pa verjamemo v hinavščino, ljubosumlje in koristoljubje, kmalu za nas postanejo resničnost.